Verjeti – V dobi, ki jo zaznamujejo brez primere dostop do informacij, znanstveni napredek in široko razširjeno dvomovanje o tradicionalnih institucijah, se prepričanje samo včasih zdi staromodno ali zastarelo. Skepticizem in kritično mišljenje sta upravičeno cenjena, vendar s psihoterapevtskega vidika – zlasti skozi prizmo gestaltizma in somatskega doživljanja – ostaja sposobnost verovanja v nekaj bistveno pomembna za psihološko zdravje, odpornost in ustvarjanje smisla. Ta esej raziskuje, zakaj gojenje prepričanja služi našemu dobremu počutju in kako lahko to sposobnost razvijemo, ko je zmanjšana.
Psihološka funkcija prepričanja
Sistemi prepričanj – pa naj bodo verski, filozofski, politični ali osebni – opravljajo več bistvenih psiholoških funkcij, ki prispevajo k duševnemu zdravju in dobremu počutju:
Skladnost in ustvarjanje pomena
Ljudje smo po naravi bitja, ki ustvarjajo pomen. Prizadevamo si razumeti svoje izkušnje in jih umestiti v koherentne pripovedi, ki pojasnjujejo, zakaj se stvari dogajajo in kaj pomenijo. Sistemi prepričanj zagotavljajo okvire, ki pomagajo organizirati sicer kaotičen tok izkušenj v smiselne vzorce.
V gestalt terapiji razumemo, da je zaznavanje samo po sebi aktiven proces organiziranja čutnih podatkov v smiselne celote. Brez nekaterih organizacijskih načel – prepričanj o tem, kako svet deluje in kaj je pomembno – bi nas surovi podatki izkušenj preplavili. Naša prepričanja delujejo kot gestaltna načela, ki določajo, kaj postane figura (smiselno) in kaj ostane osnova (ozadje) v našem zaznavnem polju.
Ko ljudem primanjkuje smiselnih sistemov prepričanj, pogosto poročajo o občutku dezorientacije in praznine. Življenjski dogodki se zdijo naključni in brez smisla. Ta eksistencialna praznina lahko prispeva k depresiji, tesnobi in ranljivosti za ideološki ekstremizem, ki obljublja preprosto gotovost.
Regulacija živčnega sistema
Z vidika somatskega doživljanja prepričanje zagotavlja bistveno podporo za regulacijo živčnega sistema. Človeški živčni sistem se je razvil v okoljih, kjer je predvidljivost izboljšala preživetje. Ko verjamemo, da določena dejanja vodijo do določenih izidov ali da osnovni vzorci urejajo na videz naključne dogodke, lahko naši sistemi sprostijo budnost in učinkoviteje razporedijo vire.
Razmislite, kaj se fiziološko zgodi, ko se soočimo z negotovostjo glede osnovne varnosti. Simpatični živčni sistem se aktivira, stresni hormoni se povečajo in telo se pripravi na grožnjo. Če to stanje traja brez rešitve, povzroča obrabo fizičnih sistemov in izčrpava čustvene vire.
Prepričanje, da svet deluje po razumljivih načelih – tudi če ta načela vključujejo naključnost in spremembe – zagotavlja živčnemu sistemu bistveno predvidljivost. To omogoča cikle aktivacije in umirjanja namesto kronične disregulacije.
Identiteta in pripadnost
Prepričanja zagotavljajo tudi sidra za oblikovanje identitete in družbene pripadnosti. Odgovarjajo ne le na vprašanja o tem, kako svet deluje, temveč tudi o tem, kdo smo in kam spadamo v družbenem tkivu. S skupnimi prepričanji se povezujemo s skupnostmi, ki nam nudijo podporo, potrditev in kolektivno modrost.
V Gestaltovem smislu zdrav razvoj vključuje tako diferenciacijo (vzpostavitev jasnega občutka jaza) kot integracijo (smiselno povezovanje z drugimi). Sistemi prepričanj podpirajo oba procesa tako, da zagotavljajo okvire za razumevanje osebnih vrednot in povezovanje z drugimi, ki imajo podobne usmeritve.
Vrste koristnih prepričanj
Čeprav se lahko kateri koli sistem prepričanj popači v togost ali ekstremizem, se zdi, da je več kategorij prepričanj še posebej v korist psihološkega zdravja:
Vera v smisel in namen
Morda je najbolj temeljno koristno prepričanje, da ima življenje smisel – da so naše izkušnje in dejanja pomembna v nekem širšem kontekstu. To ni nujno povezano s tradicionalnimi verskimi koncepti; lahko se osredotoči na prispevanje k človeškemu znanju, ustvarjanje umetnosti, vzgojo otrok, spodbujanje socialne pravičnosti ali nešteto drugih virov smisla.
Psihološko pomemben je občutek, da življenje ni zgolj naključno ali brezplodno, temveč je povezano z nečim večjim od neposrednega lastnega interesa. Raziskave dosledno kažejo, da ljudje, ki poročajo o občutku smisla, kažejo večjo odpornost.
Nadaljevanje prejšnjega razdelka
Vera v pomen in namen (nadaljevanje)
Psihološko je pomemben občutek, da življenje ni zgolj naključno ali brezplodno, temveč je povezano z nečim večjim od neposrednega lastnega interesa. Raziskave dosledno kažejo, da ljudje, ki poročajo o občutku smisla, kažejo večjo odpornost pri soočanju z izzivi, hitreje okrevajo po bolezni in poročajo o višji stopnji zadovoljstva z življenjem.
Vera v agencijo in rast
Prepričanje, da imamo določeno sposobnost vplivanja na svoje okoliščine in razvijanja svojih sposobnosti – tudi znotraj omejitev – zagotavlja bistveno psihološko podporo. To ne zahteva zanikanja resničnih omejitev, temveč potrditev, da znotraj njih obstaja smiselna izbira.
V terapevtskih kontekstih opažamo, da se klienti, ki verjamejo, da lahko rastejo in se spreminjajo, aktivneje vključujejo v terapevtski proces in kažejo večje izboljšave kot tisti, ki so prepričani o svoji nemoči. Vera v možnost odpira vrata, ki jih deterministično razmišljanje trdno zapira.
Vera v povezanost in pripadnost
Prepričanje, da je smiselna povezava z drugimi mogoča in dragocena, podpira psihološko zdravje na več področjih. Motivira prosocialno vedenje, spodbuja ranljivost in zagotavlja čustvene vire v težavah.
Od teorije navezanosti do sodobne nevroznanosti raziskave potrjujejo, da smo ljudje programirani za povezanost. Prepričanja, ki potrjujejo našo soodvisnost in vrednost skupnosti, so usklajena z našimi nevrobiološkimi potrebami in podpirajo optimalno delovanje.
Vera v transcendentne vrednote
Če nekatere vrednote smatramo za presegajoče neposredni lastni interes – pa naj gre za pravičnost, resnico, lepoto, sočutje ali druga načela –, nam to zagotavlja usmeritev za odločanje in smisel tudi v težkih okoliščinah. Ko verjamemo, da nekatere vrednote obstajajo onkraj osebnih preferenc ali kulturnih konvencij, pridobimo stabilnost sredi spreminjajočih se razmer.
Ko prepričanje postane problematično
Čeprav prepričanja na več načinov podpirajo dobro počutje, lahko nekateri vzorci prepričanj postanejo škodljivi:
Toga gotovost v primerjavi z živim prepričanjem
Ko se prepričanja utrdijo v togo gotovost, ki zavrača nove informacije ali drugačne perspektive, izgubijo svoje lastnosti, ki izboljšujejo življenje. Zdravo prepričanje ohranja določeno odprtost – ne nediskriminatornega relativizma, temveč ponižno priznanje, da je naše razumevanje vedno delno in se razvija.
V Gestaltovem smislu zdravo prepričanje ohranja stik s sedanjo realnostjo, namesto da bi se oklepalo ustaljenih idej, ki ne služijo več rasti. Vključuje nenehen dialog med ustaljenim razumevanjem in novimi izkušnjami, kar omogoča tisto, kar je Fritz Perls imenoval »ustvarjalno prilagajanje« spreminjajočim se okoliščinam.
Zunanja avtoriteta v primerjavi z utelešenim vedenjem
Prepričanja, ki jih prevzamemo zgolj iz zunanje avtoritete, brez integracije v osebno izkušnjo, pogosto delujejo kot tisto, kar gestalt terapija imenuje »introjekti« – neprebavljeni deli svetovnih nazorov drugih, ki smo jih pogoltnili cele. Ta neasimilirana prepričanja lahko ustvarijo notranji konflikt z našimi neposrednimi izkušnjami in intuitivnim vedenjem.
Koristno prepričanje se razvija skozi proces preizkušanja, spraševanja in sčasoma utelešenja načel, ki se v življenjskih izkušnjah izkažejo za zanesljiva. To ne pomeni zavračanja tradicije ali kolektivne modrosti, temveč aktivnega in ne pasivnega sodelovanja z njo.
Gojenje koristnega prepričanja: tri prakse
Za tiste, ki imajo zmanjšano sposobnost prepričanja – morda zaradi razočaranja, travme ali izpostavljenosti manipulativnim sistemom prepričanj – lahko naslednje prakse pomagajo pri gojenju zdrave sposobnosti prepričanja:
Vaja 1: Razjasnitev vrednot s somatskim zavedanjem
Ta vaja pomaga prepoznati in utelešiti temeljne vrednote, ki lahko služijo kot temelj za smiselno prepričanje.
- Poiščite udoben položaj, kjer vas nihče ne bo motil 15–20 minut. Imejte pri roki dnevnik.
- Zaprite oči in nekajkrat globoko vdihnite, da se vaša zavest umiri v telesu.
- Ko se počutite osredotočene, se spomnite trenutka iz svojega življenja, ko ste se počutili globoko usklajene, namensko usmerjene ali »na pravem mestu«. To je lahko čas smiselne povezave, ustvarjalnega izražanja, služenja drugim ali tihega premišljevanja.
- Ko ta spomin postane živ, opazite, kaj se dogaja v vašem … Kje čutite občutke? Katere lastnosti imajo ti občutki – toplino, širjenje, vibracijo, stabilnost?
- Ostanite s temi občutki, dihnite vanje in jim dovolite, da se v celoti razvijejo v vas.
- Nežno vprašajte: »Katera vrednost ali lastnost je bila prisotna v tej izkušnji, zaradi katere je bila smiselna?« Pustite, da besede naravno izhajajo iz telesnega čuta in ne iz analitičnega.
- Ko se pojavi beseda ali besedna zveza (morda »povezanost«, »ustvarjalnost«, »resnica«, »sočutje«), jo primerjajte s svojim telesom. Ali ta beseda zajame tisto, kar je bilo dragoceno v tej izkušnji? Če ne, ostanite pri občutku, dokler se ne pojavi bolj primerna beseda.
- Ko prepoznate odmevno vrednoto, raziščite, kako bi lahko služila kot temelj za smiselno. V svojem dnevniku dopolnite te povedi:
Ko živim iz te vrednote, verjamem, da …
Ta vrednota nakazuje, da je svet … Življenje po tej vrednoti me povezuje z …
To vajo ponovite z različnimi pomembnimi spomini, da prepoznate 3–5 temeljnih vrednot, ki bi lahko utrdile osebni sistem prepričanj.
Vaja 2: Eksperiment prepričanja
Ta praksa pomaga preizkusiti potencialna prepričanja z neposrednimi izkušnjami in ne z abstraktnim sklepanjem.
- Izberite potencialno prepričanje, ki vam je všeč, vendar o katerem menite, da je tako. To je lahko »Ljudje so v osnovi dobri«, »Vesolje nas podpira«, »Lepota je pomembna« ali katera koli trditev, ki se zdi smiselna, vendar nedokazana.
- Namesto da se poskušate intelektualno prepričati, si zasnujte 7-dnevni eksperiment, v katerem boste živeli, kot da bi bilo to prepričanje resnično. Razmislite o:
Katera dejanja bi naravno izhajala iz tega prepričanja? Kako bi se lahko spremenilo vaše dojemanje, če bi imeli to prepričanje?
Kako bi se drugače odzvali na izzive, če bi bilo to prepričanje trdno?
- En teden se zavežite, da boste živeli v skladu s tem eksperimentom. Vsak dan naredite vsaj eno dejanje, ki je skladno s prepričanjem, in opazujte njegove učinke.
- Vodite dnevni dnevnik:
Dejanja, sprejeta na podlagi eksperimentalnega prepričanja Spremembe v zaznavanju ali čustvenem stanju
Izzivi prepričanju, ki so se pojavili, in kako ste se nanje odzvali Nepričakovani izidi ali spoznanja
- Po sedmih dneh preglejte svojo izkušnjo. Ali je življenje v skladu s tem prepričanjem okrepilo vaš občutek smisla, povezanosti ali učinkovitosti? Ali je ustvarilo disonanco z vašo izkušnjo? Katere spremembe bi lahko prepričanje bolj uskladile z vašo življenjsko realnostjo?
Ta izkustveni pristop zaobide intelektualni dvom, saj poudarja pragmatične učinke prepričanja in ne njegovo objektivno preverljivost. Kot je ugotovil William James, je mogoče nekatera prepričanja preveriti le
skozi razliko, ki jo naredijo v življenjski izkušnji.
Vaja 3: Iskanje skupnosti prepričanj
Ta praksa pomaga povezati osebna prepričanja s podporno skupnostjo.
- Na podlagi vrednot in eksperimentalnih prepričanj, ki ste jih opredelili, razmislite o tem, kakšna skupnost bi lahko podprla vaše nastajajoče prepričanje. To ni nujno tradicionalna verska skupnost – lahko gre za filozofsko diskusijsko skupino, organizacijo za pomoč strankam, umetniško skupnost ali katero koli srečanje, organizirano okoli skupnih vrednot.
- Raziščite potencialne skupnosti na vašem območju ali pa poglejte onkraj očitnih kategorij in razmislite o različnih izrazih vrednot, ki ste jih opredelili.
- Preden se popolnoma zavežete, se vključite kot spoštljiv raziskovalec: udeležite se srečanj z odprtim in radovednim načinom razmišljanja.
Bodite pozorni na svoj telesni odziv v različnih okoljih skupnosti – kje čutite sprostitev, energijo, skrčenost?
Opazujte, ali se deklarirane vrednote skupnosti ujemajo z dejanskimi praksami. Razmislite, ali so razlike v podrobnostih prepričanj manj pomembne kot skupne temeljne vrednote.
- Ko najdete skupnost, ki odmeva, začnite z omejenim sodelovanjem, preden ga poglobite. Sodelujte v specifičnih dejavnostih, ki so skladne z vašimi vrednotami, hkrati pa ohranjajte refleksivno zavedanje.
- Občasno ocenite, ali ta skupnost podpira vašo pristno rast in utelešene vrednote, namesto da bi vsiljevala konformizem.
Ne pozabite, da lahko v našem kompleksnem svetu najdete različne vidike svojega sistema prepričanj, ki jih podpirajo različne skupnosti. Ta pluralnost je lahko sama po sebi bogatejša in ne razdrobljajoča, če se je lotimo premišljeno.
Paradoks prepričanja
Morda najgloblji vpogled v prepričanje pride skozi paradoks: najbolj življenjsko pomembna prepričanja pogosto vključujejo zavedanje o lastnih omejitvah. Prepričanja lahko ohranjamo tako s strastjo kot s ponižnostjo.
—zavezani vrednotam in perspektivam, ki usmerjajo naša življenja, hkrati pa ostajamo odprti za rast, popravke in skrivnost, ki presega vsak konceptualni sistem.
To paradoksalno stališče odraža tisto, kar gestalt terapija imenuje »zrela vera« – niti togi dogmatizem niti brezkoreninski skepticizem, temveč angažirano predanost, ki vključuje tako gotovost kot negotovost, prepričanje in odprtost. Priznava, da prepričanja niso zgolj intelektualne trditve, temveč življenjske usmeritve, ki oblikujejo našo izkušnjo same realnosti.
Zaključek: Svoboda kot prirojena pravica in praksa
V svetu, ki včasih enači prefinjenost z odmaknjenostjo in kritično mišljenje s cinizmom, sposobnost prepričanja ne predstavlja nazadovanja, temveč psihološko zrelost. Skozi prepričanje ustvarjamo koherenco iz kaosa, najdemo smisel v izzivih in se povezujemo s skupnostmi, ki nas podpirajo skozi neizogibne življenjske težave.
Vprašanje ni, ali verjeti – nekatera organizacijska načela neizogibno oblikujejo naše dojemanje in delovanje –, temveč kako gojiti prepričanja, ki krepijo in ne zmanjšujejo naše sposobnosti za polno in smiselno življenje. Če k prepričanju pristopamo kot k utelešenemu, razvijajočemu se procesu in ne kot k fiksnemu intelektualnemu stališču, dostopamo do njegovega življenjsko pomembnega potenciala, hkrati pa se izognemo njegovim morebitnim togostim.
Pot do koristnega prepričanja vključuje tako pogum kot razsodnost – pogum, da se zavežemo vrednotam in perspektivam v svetu, ki ne ponuja absolutne gotovosti, in razsodnost, da ločimo med prepričanji, ki širijo našo človečnost, in tistimi, ki jo krčijo. Skozi ta zahteven, a koristen proces odkrijemo, da prepričanje v svoji najboljši obliki ni pobeg pred resničnostjo, temveč polnejša povezanost z njo.
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
