Avtogeni trening
Avtogeni trening je tehnika desenzibilizacije in sprostitve, ki jo je razvil nemški psihiater Johannes Heinrich Schultz za sprožitev psihofiziološkega odziva sprostitve. Tehnika je bila prvič objavljena leta 1932. Med preučevanjem ljudi, potopljenih v hipnotično stanje, je JH Schultz opazil, da fiziološke spremembe spremljajo določeni občutki.
Tehnika avtogenega treninga vključuje ponavljanje serije vizualizacij, ki sprožijo stanje sprostitve, in temelji na pasivnem opazovanju telesnih zaznav (npr. teže in toplote rok in nog), kar omogoča avtosugestija. Tehnika se uporablja za lajšanje številnih psihosomatskih motenj, ki jih povzroča stres.
Avtogeni trening je tehnika sproščanja, katere cilj je doseči občutke miru in sprostitve v telesu, da se zmanjša stres in tesnoba.
Natančneje, pomaga ublažiti tesnobo, ki izhaja iz situacij ali stanj, ki nas lahko preplavijo s stresom, frustracijami ali žalostjo, pravi Sanam Hafeez, dr. psih., nevropsihologinja in članica fakultete na Univerzi Columbia.
Nemški psiholog Johannes Heinrich Schultz je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razvil avtogeni trening kot način za ciljanje fizičnega izražanja stresa z uporabo vaj za sproščanje, s katerimi je dosegel določeno raven nadzora nad temi procesi.
Trenutno se tehnika pogosto uporablja v povezavi s kognitivno-vedenjsko terapijo, pravi Hafeez, lahko pa deluje tudi samostojno kot orodje za pomoč ljudem pri obvladovanju stresa.
Prednosti
Cilj večine tehnik sprostitve, vključno z avtogenim treningom, je spodbuditi naravni odziv telesa na sprostitev z upočasnitvijo dihanja, znižanjem krvnega tlaka in na koncu ustvarjanjem občutka večjega počutja, navaja Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje.
Čeprav je bil avtogeni trening prvotno razvit kot način učenja ljudi, kako sami doseči telesno sprostitev, se pogosto uporablja v svetovanju za obvladovanje simptomov tesnobe, kar po Hafeezovih besedah vključuje vse duševne ali fizične manifestacije tesnobe.
Pregled študij iz leta 2008 je pokazal, da lahko trening sprostitve, vključno z avtogenim treningom, dosledno in znatno zmanjša nekatere simptome tesnobe.
»Avtogeni trening lahko koristi pri stanjih, kot so socialna anksiozna motnja (SAD), generalizirana anksiozna motnja (GAD), depresija in nespečnost,« pojasnjuje Hafeez.
Avtogeni trening pomaga tudi pri obvladovanju vsakodnevnega stresa in je lahko koristen med napadi panike.
Avtogeni trening – slabosti in omejitve
Ne sme nadomestiti vašega trenutnega načrta zdravljenja. Če se udeležujete psihoterapije ali jemljete zdravila za anksioznost, bi moral biti avtogeni trening dodatek k vašemu trenutnemu zdravljenju.
Če pa sami (ali s svetovalcem ali terapevtom) preizkušate tehnike, kot sta progresivna mišična relaksacija in avtogeni trening, in ne občutite olajšanja zaradi stresa, frustracije, žalosti ali tesnobe, Hafeez pravi, da je čas, da se posvetujete s svojim internistom za napotitev k drugim strokovnjakom za duševno zdravje, ki vam lahko pomagajo oceniti, kako se počutite, in vas vodijo pri iskanju prave metode za reševanje vašega specifičnega primera.
Kako to storiti
Vadba avtogenega treninga je najučinkovitejša, če jo izvaja usposobljen strokovnjak, na primer terapevt. Ko metodo osvojite, lahko te tehnike sproščanja začnete uporabljati sami.
Tukaj Hafeez deli korake, ki se uporabljajo pri avtogenem treningu za zmanjšanje stresa in zmanjšanje nekaterih simptomov tesnobe.
Udobno se namestite. Preden začnete, si poiščite miren in udoben prostor za sprostitev. Idealno bi bilo, če bi bil to isti prostor, ki ga uporabljate vsakič, ko vadite tehnike sproščanja. Vaje lahko izvajate leže ali sede. Ne pozabite sneti očal in zrahljati morebitnih tesnih oblačil.
Začnite z dihanjem. Prvi korak je upočasnitev dihanja. Poskrbite, da boste v udobnem položaju in začnite s počasnimi, enakomernimi vdihi. Ko boste obvladali dihanje, si recite: »Popolnoma sem miren.« Morda bo že to dovolj, da se boste sprostili.
Osredotočite svojo pozornost na različne dele telesa. Začnite z desno roko in ponavljajte stavek »Moja desna roka je težka, popolnoma sem miren«, medtem ko počasi in nadzorovano dihate. To ponovite z drugo roko in nogo, pri čemer se vedno vrnite k »Popolnoma sem miren«.
Preusmerite svojo pozornost na svoj srčni utrip. Globoko vdihnite in si šestkrat ponovite: »Moj srčni utrip je miren in reden,« nato pa si recite: »Popolnoma sem miren.« To se nadaljuje na različnih delih telesa, vključno s trebuhom, prsnim košem in čelom.
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
