Depresija kot simptom globoko potlačenih čustev
Depresija je stanje, ki pogosto nastane kot posledica dolgotrajne, potlačene jeze. Žalost kot čustvo ima svojo naravno funkcijo v procesu čustvenega okrevanja. Ko doživimo izgubo, razočaranje ali globoko žalost, nam žalost omogoča, da se povežemo s tem, kar smo izgubili, da razmislimo o svojih občutkih in se na koncu osvobodimo čustvenega bremena. Če pa žalosti ne predelamo in ji ne dovolimo, da se razvije naravno, se lahko globoko zakorenini v nas in se spremeni v depresijo. Ljudje se naučijo potlačiti svoja čustva iz različnih razlogov – morda zaradi strahu, da bi jih imeli za šibke, zaradi naučenih družbenih norm ali ker verjamejo, da je izražanje čustev znak šibkosti. Ko si ne dovolimo žalovati, preprečimo naravni proces čustvenega zdravljenja. Žalost ne izgine, ampak se kopiči, postaja vse težja in se sčasoma spremeni v občutek brezupnosti in praznine – značilne simptome depresije.
Zanimivo je, da ima lahko žalost, ko je potlačena, zaščitno plast v obliki jeze. Zamera je pogosto čustvo, ki nam omogoča, da se v situacijah, ko se počutimo nemočne, počutimo pod nadzorom. Namesto da bi se spopadali z bolečino in bolečino, ki jo prinaša zamera, lahko zamera postane način zaščite pred to bolečino. Vendar ta jeza ni vedno zavestna in je pogosto usmerjena v notranji ali zunanji svet na način, ki še poveča občutek osamljenosti in nevrednosti.
Kadar je tuga maskirana ljutnjom, lahko oseba postane zaprta za komunikacijo s seboj in drugimi. Ljutnja prikriva pravo naravo problema – globoko ukorjenjenu tugu koja vapi za priznanjem in izražanjem. Ta notranji boj, med potlačeno jezo in izraženo jezo, je lahko izjemno naporen, vodi v še več občutkov nemoči in depresije.
Okrevanje od depresije se lahko začne takoj, ko je stanje stiske prepoznano in sprejeto. Potreben je pogum, da se spoprimemo z negativnimi občutki, da jih prepoznamo in izrazimo, bodisi s pogovorom, pisanjem ali kakšno drugo obliko ustvarjalnega izražanja. V tem procesu je pomembno, da si dovolimo občutiti bolečino, jo izkusiti in jo na koncu spustiti.
Žalost, če je prisotna, je lahko vzrok za nakopičeno jezo. Namesto da jo obsojamo ali potlačimo, se lahko vprašamo: kaj nas pravzaprav boli? Kaj smo izgubili in si nismo dovolili izkusiti? Ko prepoznamo vir svoje stiske, se lahko začnemo osvobajati depresije. Jeza lahko postane manj intenzivna, ker je njen osnovni vzrok – potlačena žalost – prepoznan in sprejet.
Proces okrevanja po depresiji ni hiter, vendar se začne z zavedanjem, da depresija ni le stanje obupa, temveč ima pogosto dvojni čustveni koren v neizraženi žalosti. Soočanje s svojimi čustvi, ne glede na to, kako bolni smo, je lahko prvi korak k ponovnemu občutku veselja v življenju in notranjega miru. Žalost nas sili k razmišljanju o izgubi, hkrati pa nam daje priložnost, da rastemo in se preoblikujemo skozi proces žalovanja. S prepoznavanjem in sprejemanjem bolečine začnemo pot do resnične ozdravitve.
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
