Kako potolažiti otroka v sebi?
V procesu zdravljenja otroka je ključnega pomena, da se zavedamo občutkov, ki jih potlačimo ali se jih ne zavedamo. Oklepamo se pozicije žrtve in se ne zavedamo svoje celovitosti, ne počutimo se žive. Z delom na sebi lahko ponovno začnemo čutiti potlačena čustva. Ob predpostavki, da so zelo boleča, se jim izogibamo, a paradoksalno, ko pridemo v stik z njimi in ko jih ponovno spoznamo, lahko začnemo v njih uživati kljub temu, da so še vedno boleča. A vsaj počutimo se žive in cele.
Da bi se človek lažje spopadel z neizpolnjenimi potrebami v otroštvu, se ponavadi omeji le na ODVISNI JAZ. S tem omejujemo možnosti občutenja celega dodatnega spektra čustev, saj so bila ta čustva preprosto prepovedana ali na nek način nedopustna. S spoznavanjem pravega jaza se lahko šele začnemo razvijati mentalno, čustveno in duhovno, in šele ko dosežemo to duhovno raven, smo lahko bolj intimni z drugimi in delimo več bolečih vsebin in čustev.
DELJENJE ČUSTV
To je lahko spolzek teren, če čustva delimo z “napačnimi” ljudmi, je lahko rezultat veliko bolj boleč, kot je že. Če delimo z nekom, ki ni vreden zaupanja, nas sili k spremembi čustev, nas ne podpira, obstaja možnost, da bomo zavrnjeni, obstaja možnost, da bomo izdani …
KAKO SE ODLOČITI, KOGA ZMEDZATI IN KOGA NE?
S tehniko deli-preveri-deli. Če želimo nekaj deliti, to delimo, vendar v zelo majhnem obsegu, ponudimo le majhen delček problema, ki ga imamo, in preverimo odziv. In če potem čutimo, da nas ne poslušajo, če poskušajo zanikati naša čustva ali nas zavrniti ali izdati, niso vredni zaupanja. Če nas slišijo, če nas podpirajo, potem lahko delimo več.
Z večjim zavedanjem opazovanja svojih čustev odkrijemo zdravilno načelo, ki pravi, da nismo enaki svojim čustvom. Čeprav so ključnega pomena za našo vitalnost, jih lahko opazujemo le hkrati. Ne prevzamejo nas niti nam ne vladajo. In šele na tej točki sprejemanja lahko začnemo z naslednjim korakom v procesu, ki je preoblikovanje naših čustev.
PREOBLIKOVANJE NAŠIH ČUSTV
Vsak občutek ima svoje nasprotje in šele ko se zavedamo vseh bolečih in negativnih občutkov ter jih po tem, ko jih izkusimo in sprostimo, jih lahko preoblikujemo v občutke veselja.
Naša čustva delujejo v skladu z našo voljo in umom ter nam pomagajo živeti in se razvijati. Če jih blokiramo, blokiramo tudi tok proti njihovemu naravnemu koncu (vsako čustvo ima svoj začetek in konec). In zato lahko blokirana čustva povzročijo tesnobo in bolezen. Če jih odpravimo, bomo, nasprotno, bolj zdravi in dosegli spokojnost in notranji mir. In pri vsem tem si je ključnega pomena, da si vzamete čas. Z bolečimi občutki se spopadamo skozi te iste boleče občutke in zato je potreben čas.
Naši občutki so del ključne gonilne sile našega razvoja, ki je žalovanje. Ko izgubimo nekaj, kar se nam zdi dragoceno, moramo za tem žalovati.
KAKO PREBOLETI IZGUBO
Izgubo doživimo, ko smo za nekaj prikrajšani ali ko moramo biti brez nečesa, kar smo potrebovali, želeli ali pričakovali. Manjše izgube ali manjše travme so pogoste. Vendar pa vse naše izgube povzročajo neko vrsto bolečine in potrebno je nekaj preboleti, se znebiti izgube, jo predelati in odpustiti. In to zahteva čas in ljudi, ki nas pri tem podpirajo.
NEVARNOST NEPREMAGANJA IZGUBE
Vsaka izguba v nas sproži energijo, ki se je moramo znebiti. Če tega ne storimo, stres postane kroničen. To je stanje kroničnega šoka. Če ga ne sprostimo, se bo kronični stres v nas shranil kot kronična tesnoba, napetost, strah ali živčnost, jeza, žalost, praznina, težave s spanjem in celo popolne duševne blokade in telesne bolezni oziroma tako imenovane »kompulzije«, kjer se zdi, kot da nas nekaj sili, da počnemo stvari, ki niso dobre za nas.
Najprej moramo prepoznati svoje izgube, nato pa jih lahko začnemo podoživljati in jih končno premagati ter preboleti, namesto da se jim izogibamo.
ZAČETEK PRITOŽB
- Priznavanje naših izgub
- Prepoznavanje naših potreb
- Prepoznavanje svojih čustev in njihovo deljenje z nekom
- Delo na ključnih vprašanjih
- Delo na načrtu in programu okrevanja
PRIZNAVANJE NAŠIH IZGUB
Pomembna oseba – tesen ali globok odnos: ločitev, razveza, zavrnitev, nezvestoba, zapustitev, smrt, splav, bolezen, selitev, otroci odhajajo od doma itd.
Del naše osebnosti – fizični videz, bolezen, nesreča, izguba funkcije, izguba nadzora, samozavesti, neodvisnosti, ega, pričakovanja, življenjskega sloga, potreb, kulturni šok, sprememba službe itd.
Otroštvo – zdrava vzgoja, zadovoljevanje potreb, zdrav razvoj v fazah, prehodni predmeti (odeja, igrača…), rojstvo ali izguba novorojenčka ali drugega družinskega člana, telesne spremembe (puberteta), grožnje izgube, ločitve ali razveze itd.
Težave z razvojem v odrasli dobi – prehodi, vključno z življenjem v srednjih letih
Zunanji predmeti – denar, imetje, skupni predmeti itd.
Izguba je torej univerzalna izkušnja, a hkrati vedno grožnja naši samozavesti. Do izgube pride vedno, ko je naša samozavest prizadeta. Medtem ko se izguba zgodi ločeno in diskretno, žalost, ki sledi, prebudi nezaceljene izgube. Spominjanje na stare izgube pomeni strah pred novimi prihodnjimi izgubami. Pretekle izgube in ločitve vplivajo na sedanje izgube, ločitve in odnose. Vse to posledično prinaša strah pred prihodnjimi izgubami in dvom o naši sposobnosti sklepanja novih odnosov.
FAZE ŽALOVANJA
Akutno žalovanje ima dokaj pogost potek, ki se začne s šokom, tesnobo in jezo, napreduje skozi bolečino in obup ter konča s pozitivnim ali negativnim odnosom, odvisno od okoliščin izgube in sposobnosti osebe, da si opomore.
Faza 1. Šok, alarm, zanikanje
2. faza . Akutna žalost, ki jo sestavljajo fizična in psihična bolečina, nasprotujoče si reakcije (malo ljubiš, malo sovražiš), spraševanje (potreba po pogovoru o tem, preokupacija z mislimi o izgubi …), jok, jeza, krivda, identifikacija z značilnostmi izgubljene osebe, regresija k vedenju in občutkom iz prejšnjih izgub, nato nemoč, depresija … In po tej fazi se stvari začnejo obračati na bolje, bolečina se zmanjša, sposobnost spopadanja z izgubo se poveča, pojavi se prisila, da v izgubi najdeš smisel, in prve misli o novem življenju brez izgubljenega predmeta.
Faza 3. Integracija izgube in žalovanja. Če je rezultat ugoden: Sprejemanje dejstva izgube in vrnitev k fizičnemu in psihičnemu počutju, zmanjša se intenzivnost joka, povrne se samospoštovanje, usmerjenost v prihodnost, sposobnost ponovnega uživanja življenja itd.
In če rezultat ni ugoden, pride do sprejemanja resničnosti izgube, ki ga spremlja občutek izgube ter fizične in psihične bolečine, zmanjšana samopodoba, ustvarjanje nove identitete z zmanjšanim občutkom osebnosti in manjšo čustveno vključenostjo.
Da bi nekaj preboleli, moramo doživeti svoja čustva, ko se pojavijo, ne da bi jih poskušali spremeniti. Trpljenje tako postane aktivno delo. Gre za miselno in čustveno dejavnost, ki je izčrpavajoča. Ker je boleče, se mu poskušamo na več načinov izogniti, tako da še naprej zanikamo izgubo, intelektualiziramo o izgubi, dušimo svoja čustva, imamo mačistični odnos, uživamo alkohol in droge, se dolgo trudimo vrniti izgubljeni predmet in podobno.
Slike in ideje iz knjige "Tolažba otroka v nas", CL Whitfield
Ključne besede: notranji otrok, tolažba notranjega otroka, PSTP, travma, Somatic Experiencing, psihoterapija, licencirani terapevt v moji bližini na Manhattnu v New Yorku, cenovno dostopne terapevtske storitve v zvezni državi New York, holistične psihoterapevtske seje v New Yorku, somatska doživljajska terapija za okrevanje po travmi v New Yorku, NARM terapija v Brooklynu, licencirana terapija za pare na Manhattnu, Gestalt terapija v moji bližini v New Yorku, zakonsko svetovanje v Queensu v New Yorku, terapija za zdravljenje anksioznosti v New Yorku, izkušen psihoterapevt v New Yorku, licencirani psihoterapevt v moji bližini v New Yorku, seje somatske izkušnje v New Yorku, terapija in svetovanje za travme na Manhattnu, seje Gestalt terapije v New Yorku, terapevtske seje za čustveno regulacijo v New Yorku, terapija travm v moji bližini v Brooklynu v New Yorku, licencirani terapevt za duševno zdravje na Manhattnu v New Yorku, terapija depresije v New Yorku, terapevt v New Yorku z izkušnjami pri zdravljenju PTSD
*Foto: GettyImages
*Kontakt: Naročite se na sestanek
*Za podjetja: Kreativni vodja
