Psihosomatika, 5. del – Jetra – Kaj nam sporoča telo?
Jetra nam ne olajšajo opazovanja samih sebe, saj so organ z več funkcijami. So eden največjih organov pri ljudeh in osrednji organ vmesnega metabolizma oziroma, figurativno rečeno, človeški laboratorij.
Na kratko naštejmo njegove najpomembnejše funkcije:
1. Shranjevanje energije: Jetra kopičijo glikogen (škrob) in ga shranjujejo (za približno petsto kilokalorij). Preveč zaužitih ogljikovih hidratov se pretvori v maščobo in shrani v telesnih maščobnih zalogah.
2. Proizvodnja energije: Jetra tvorijo glukozo (energijo) iz aminokislin in maščob, ki jih zaužijemo s hrano. Vse maščobe dosežejo jetra in se tam lahko porabijo za kurjenje, s čimer se pridobi energija.
3. Presnova beljakovin: Jetra lahko tako razgrajujejo kot sintetizirajo aminokisline. Tako so jetra vezni člen med beljakovinami živalskega in rastlinskega sveta, iz katerih prihaja naša hrana, in beljakovinami v človeškem telesu. Beljakovine vsake vrste so pravzaprav popolnoma individualne, vendar so komponente, iz katerih so sestavljene, in sicer aminokisline, univerzalne (primerjaj: različne, posamezne vrste hiš – beljakovine – so vse zgrajene iz istih opek – aminokislin). Individualna raznolikost beljakovin v rastlinskem, živalskem in človeškem svetu je torej v različnem vzorcu vrstnega reda aminokislin; vrstni red aminokislin je kodiran v DNK.
4. Odstranjevanje strupov: Tako notranji kot tuji strupi se v jetrih deaktivirajo, tako da se lahko izločijo preko žolča in ledvic. Poleg tega se mora bilirubin (razgradni produkt hemoglobina) v jetrih spremeniti, da se lahko izloči. Motnje v tem procesu vodijo do zlatenice. Nazadnje jetra sintetizirajo urin, ki se izloči preko ledvic.
Toliko o najpomembnejših funkcijah večplastnih jeter. Začnimo simbolično predstavitev z zadnjo točko, odstranjevanjem strupov. Sposobnost jeter za odstranjevanje strupov predpostavlja sposobnost razlikovanja in ocenjevanja, saj kdor ne more razlikovati med strupenim in nestrupenim, ne more odstraniti strupa. Bolezni jeter torej vodijo do sklepa, da obstajajo težave pri ocenjevanju oziroma presoji in kažejo na napačno oceno tega, kaj je dejansko škodljivo (hrana ali strup?). Dokler namreč deluje ocena tega, kaj je koristno in koliko se lahko predela in prebavi, tega nikoli ne bo preveč. Jetra pa vedno zbolijo zaradi presežka: preveč maščob, preveč hrane, preveč alkohola, preveč zdravil in tako naprej.
Bolna jetra kažejo, da človek vnaša preveč nečesa, kar presega njegovo sposobnost predelave, kaže nezmernost, pretirane želje po ekspanziji in previsoke ideale. Jetra dajejo energijo. Vendar pa človek z boleznijo jeter izgubi prav to energijo in življenjsko silo: izgubi potenco, izgubi voljo do jedli in pili. Izgubi voljo do vseh področij, ki so povezana z izražanjem življenja – in tako simptom že popravlja in kompenzira težavo, ki se imenuje: preveč. To je telesna reakcija na njegovo nezmernost in megalomanske fantazije ter ga nauči, da opusti ta cilj. Ker se faktorji strjevanja krvi ne proizvajajo več, kri postane preveč tekoča – in tako bolnikova kri, eliksir življenja, dobesedno odide. Bolnik se v svoji bolezni nauči zadržanosti, miru in zadržanosti (seks, prehranjevanje, pitje) – ta proces bolj kot jasno vidimo pri hepatitisu. Jetra imajo tudi močno simbolno povezavo s svetovnimi nazori in verskimi področji, katerih izvajanje morda mnogim ni tako enostavno razumeti. Spomnimo se sinteze beljakovin. Beljakovine so gradniki življenja. Sestavljene so iz aminokislin. Jetra ustvarjajo človeške beljakovine iz rastlinskih in živalskih beljakovin v prehrani, pri čemer spreminjajo prostorsko razporeditev aminokislin (vzorec).
Z drugimi besedami, z ohranjanjem posameznih komponent (aminokislin) jetra spremenijo prostorsko strukturo in tako ustrezajo kvalitativnemu preskoku oziroma evolucijskemu preskoku iz rastlinskega in živalskega kraljestva v človeško. Hkrati pa kljub evolucijskemu koraku ostane identiteta komponent ohranjena in s tem vzpostavijo povezavo s svojim izvorom. Sinteza beljakovin je popolna mikrokozmična kopija tistega, čemur v makrokozmosu pravimo evolucija. S spreminjanjem in modificiranjem kvalitativnega vzorca iz vedno istih “prvotnih komponent” se ustvari neskončna množica oblik. Zaradi stalnosti “materialov” bo vse vedno ostalo medsebojno povezano, zato modreci učijo, da je vse v enem in eno v vsem (pars pro toto).
Drug izraz za to znanje je religio, dobesedno »povratna informacija«. Religija išče povratno zanko s prvim vzrokom, z izvorom, z vsem v enem in jo najde, saj je raznolikost, ki nas ločuje od edinstvenosti, navsezadnje le iluzija (maja) – vzpostavi se le skozi igro različnih redov (vzorcev) vedno istega bitja. Zato lahko pot nazaj najde le tisti, ki je prezrl iluzijo različnih oblik. Mnogo in eno – v tem polju napetosti delujejo jetra. Žolčnik Žolčnik zbira žolč, ki ga proizvajajo jetra. Toda žolč ne more najti poti do prebavil, če so žolčni kanali blokirani, kar se pogosto zgodi zaradi žolčnih kamnov. Iz vsakdanjega govora vemo, da žolč ustreza agresiji. Pravimo, da je nekdo kolerik, in celo »kolerik« je poimenovan po tej kolerikalni, nakopičeni agresiji. Opazno je, da se žolčni kamni pogosteje pojavljajo pri ženskah, medtem ko so ledvični kamni pogostejši pri moških.
Žolčni kamni so bistveno pogostejši pri poročenih ženskah z otroki kot pri neporočenih ženskah. To statistično opazovanje morda nekoliko olajša interpretacijo. Energija želi teči. Če je pretok energije blokiran, pride do stagnacije energije. Če stagnacija energije dlje časa ne najde poti, se energija nagiba k strjevanju. Sedimentacija in nastanek kamnov v telesu sta vedno izraz strjene energije. Žolčni kamni so okamenela agresija. (Energija in agresija sta skoraj identična pojma. Jasno mora biti, da besede, kot je na primer agresija, pri nas nimajo negativne vrednosti – agresijo potrebujemo prav toliko kot žolč ali zobe!) Pogostost žolčnih kamnov pri poročenih ženskah z družinami zato ni posebej presenetljiva. Te ženske svoje družine doživljajo kot strukturo, ki jih sili, da pustijo, da energija in agresija tečeta po svojih lastnih zakonih.
Družinske situacije doživljamo kot prisile, ki se jih ne upamo osvoboditi, — energije se strjujejo in okamnijo. Bolnik s koliko je prisiljen nadoknaditi vse, za kar prej ni imel poguma: z močnimi gibi in kričanjem znova spravi v gibanje veliko potlačene energije. Bolezen človeka naredi poštenega!
Bolniki z jetri bi si morali zastaviti naslednja vprašanja:
1. Na katerih področjih sem izgubil sposobnost resničnega ocenjevanja in presojanja?
2. Kje ne morem več ločiti med tem, kaj je zame koristno, in tem, kaj je zame »strupeno«?
3. Kje sem zapadel v pretiravanje, v presežek, kje si hočem preveč (megalomanske fantazije), kje se širim v nezmernost?
4. Ali me zanima področje moje »religije«, moje povratne zanke s prvotnim razlogom ali imam preveč vpogleda? Ali v svojem življenju zanemarjam svetovnonazorske teme?
5. Ali mi primanjkuje zaupanja?
Po knjigi Rüdigerja Dahlkeja - Bolezen kot pot
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
