Samopoškodovanje

Samo-slabo ravnanje. V tihih trenutkih samorefleksije mnogi od nas odkrijemo kruto resnico: pogosto se s seboj obnašamo tako, kot se nikoli ne bi z drugimi. Notranji kritik nas graja za manjše napake, svoja telesa potiskamo preko razumnih meja, si odrekamo počitek in se vpletamo v samo-sabotažna vedenja, ki spodkopavajo naše dobro počutje in cilje. Kot gestalt terapevt z usposabljanjem za Somatic Experiencing sem ta vzorec večkrat opazoval pri različnih populacijah. Pojavlja se vprašanje: zakaj se vpletamo v to na videz protislovno samo-slabo ravnanje?

Izvor samopoškodovanja

Samopoškodovanje se redko pojavi spontano. Namesto tega se razvija postopoma skozi kompleksno prepletanje razvojnih izkušenj, socialnega pogojevanja in psiholoških prilagoditev.

Internalizirani kritični glasovi

Eden najpogostejših virov samozavesti je ponotranjenje kritičnih glasov iz naše preteklosti. V gestaltovi terapiji razumemo, da otroci naravno absorbirajo in vključujejo stališča, prepričanja in vedenje pomembnih osebnosti v svojem življenju. Ko otrok doživlja dosledno kritiko, visoka pričakovanja ali pogojno odobravanje, razvije notranjo reprezentacijo teh interakcij.

Ti internalizirani glasovi postanejo tisto, kar Gestaltova teorija imenuje »introjekti« – pogoltnjena celotna prepričanja in stališča, ki smo jih sprejeli, ne da bi jih v celoti prebavili ali integrirali. Sčasoma ti introjekti delujejo kot notranji kritiki, ki uporabljajo enake stroge standarde in sodbe, ki smo jih nekoč doživeli od drugih.

Psilocibinske gobe in notranje potovanje

Maladaptivne zaščitne mehanizme

Morda se ne zdi logično, da se samozavestno ravnanje pogosto začne kot poskus samoobrambe. Ko doživimo razočaranje, zavrnitev ali neuspeh, se lahko boleča čustva zdijo preobremenjujoča. Da bi se zaščitili pred prihodnjo bolečino, lahko razvijemo strategije, kot so:

Preventivna samokritika: »Če se najprej in dovolj ostro kritiziram, se bom izognil napakam, ki bi vodile do kritike drugih.«

Postavljanje neverjetno visokih standardov: »Če sem popoln, ne bom dal nikomur razloga, da me zavrne.« Samokaznovanje: »Če se bom kaznoval za neuspehe, se bom naslednjič naučil bolje.«

Ti zaščitni mehanizmi lahko nudijo začasen občutek nadzora, vendar na koncu ohranjajo cikle samopoškodovanja.

Somatski vzorci in disregulacija živčnega sistema

Z vidika somatskega doživljanja ima samopoškodovanje tudi fiziološke komponente. Naša telesa nosijo vzorce napetosti, zoženja in obrambnega držanja, ki odražajo in krepijo našo psihološko obravnavo samega sebe. Ko doživimo kronični stres ali travmo, lahko naš živčni sistem postane nereguliran, zaradi česar smo obtičali v stanju hipervzburjenosti (tesnoba, vznemirjenost) ali hipovzburjenosti (depresija, odklopljenost).

V teh disreguliranih stanjih pogosto izgubimo dostop do naše naravne sposobnosti samooskrbe in samoregulacije. Telesno modrost preglasijo mehanizmi preživetja, kar vodi do vedenja, ki lahko začasno zmanjša stisko, a na koncu povzroči škodo – od zlorabe substanc do preobremenjenosti in fizičnega zanemarjanja samega sebe.

Pogoste manifestacije samopoškodovanja

Samoponiževanje se izraža na več načinov:

1. Neusmiljena samokritika – notranji dialog, ki nenehno sodi, kritizira in zmanjšuje naša prizadevanja in vrednost
2. Fizično zanemarjanje – ignoriranje osnovnih potreb po počitku, prehrani, gibanju in zdravstveni oskrbi
3. Čustvena razvrednotenje – zanemarjanje ali zmanjševanje lastnih čustvenih izkušenj
4. Samosabotaža – nezavedno spodkopavanje lastnih ciljev in uspeha
5. Primerjava in perfekcionizem – postavljanje nemogočih standardov na podlagi idealiziranih različic drugih
6. Zanikanje užitka in veselja – prepričanje , da si ne zaslužimo užitka ali sprostitve
7. Bivanje v škodljivih situacijah – Toleriranje nasilnih odnosov ali strupenih okolij

Stroški samopoškodovanja

Vpliv kroničnega samopoškodovanja sega daleč preko trenutnega nelagodja. Raziskave na področju psihonevroimunologije kažejo, da sta vztrajna samokritika in negativna samoobsoja povezana s povečanim vnetjem, zmanjšanim delovanjem imunskega sistema in povečanimi stresnimi odzivi. S psihološkega vidika samopoškodovanje prispeva k depresiji, tesnobi, odvisnosti in zmanjšani samozavesti.

V Gestaltovem smislu samo-slabo ravnanje ustvarja razdrobljenost znotraj posameznika – dele v vojni z drugimi deli – kar prekinja naravni tok stikov in umika, ki je značilen za zdravo delovanje. Ta notranji konflikt porablja ogromno psihološke energije, ki bi jo sicer lahko usmerili v rast, ustvarjalnost in povezanost.

Pot do sočutja do sebe

Prehod od samoobtoževanja k sočutju do sebe zahteva zavedanje, vajo in potrpežljivost. Tukaj so tri vaje, ki lahko podprejo to preobrazbo:

Vaja 1: Sočutna priča

Ta vaja pomaga razviti zavedanje o samopoškodovanju in uvesti novo, sočutno perspektivo.

1. Poiščite miren prostor, kjer ne boste. Udobno se namestite in nekajkrat globoko vdihnite.
2. Bodite pozorni na vse samokritične misli ali občutke, ki se pojavijo v vašem življenju. Ne poskušajte jih spremeniti; preprosto jih opazujte.
3. Predstavljajte si, da stopite rahlo vstran in ustvarite majhno razdaljo med seboj in temi mislimi/občutki.
4. Iz te pozicije priče postanite radovedni: Kdaj je ta glas prvič vstopil v vaše življenje? Čigav glas je podoben? Pred čim vas poskuša zaščititi?
5. Sedaj pa si predstavljajte, kako bi se odzvali dragemu prijatelju, ki bi izrazil enake samoobsodbe. Kakšen bi bil vaš ton? Kaj bi rekli?
6. Vadite si enak sočuten odziv, tako da govorite tiho ali na glas. To vajo izvajajte vsak dan 5–10 minut, še posebej, ko opazite, da se pojavlja ostra samoobsojanje.

Transactional analysis as an everyday tool

Vaja 2: Krepitev somatskih virov

Ta vaja pomaga ponovno umeriti živčni sistem za večjo samopodporo.

1. Poiščite trenutek, ko ste se v svojem telesu počutili resnično dobro – morda med sprehodom v naravi, objemom ali prijetnim dogodkom.
2. Zaprite oči in se spomnite te izkušnje. Opazite, kje in kako se ta pozitiven občutek odraža v vašem telesu. Ali je prisotna toplota, širjenje, sprostitev?
3. Nežno položite eno roko tja, kjer najbolj čutite ta prijeten občutek. Vdihnite na to področje in pustite, da se občutek z vsakim vdihom širi.
4. Medtem ko še naprej dihate, tiho ponavljajte stavek, ki zajema ta vir: »Tudi to sem jaz« ali »Ta dober občutek pripada meni.«
5. Vadite se k temu somatskemu viru vračati večkrat čez dan, še posebej, če se pojavijo vzorci samopoškodovanja.

Vaja 3: Dialog dveh predsednikov

Ta klasična Gestaltova tehnika pomaga eksternalizirati in preoblikovati odnos med kritičnimi in kritiziranimi deli sebe.

1. Postavite dva stola, obrnjena drug proti drugemu. Sedite na en stol in si predstavljajte, da vaš notranji kritik sedi nasproti vas.
2. Ko govoriš v svojem imenu, izrazi, kako kritikove besede in ton vplivajo nate. Bodi natančen glede vpliva.
3. Premaknite se na drug stol in spregovorite kot … Kaj poskuša ta del doseči? Česa se boji, da bi se lahko zgodilo, če bi nehal kritizirati?
4. Nadaljujte s premikanjem med stoli in s tem omogočite pristen dialog. Poiščite temeljne potrebe in strahove obeh strani.
5. Prizadevajte si za pogajanja o novem odnosu med tema dvema deloma – takšnem, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju in skupni skrbi za vajino
6. Zaključite z dogovorom o tem, kako lahko ti deli bolje sodelujejo

Zaključek

Samopoškodovanje, čeprav boleče, ni neizogibno ali nespremenljivo. Z razumevanjem njegovega izvora v naši osebni zgodovini in vzorcih živčnega sistema pridobimo perspektivo, potrebno za začetek preoblikovanja teh zakoreninjenih navad. Z dosledno prakso samozavedanja in sočutja do sebe lahko postopoma ustvarimo nove nevronske poti in somatske izkušnje, ki podpirajo pristno skrb zase.

Ne pozabite, da ta pot ni namenjena popolnosti. Prišli bodo dnevi, ko se bodo stari vzorci ponovno uveljavili. Pomembna je predanost temu, da te vzorce opazimo s prijaznostjo in ne s presojo, in se nežno preusmerimo k bolj sočutnemu odzivu.

Sposobnost sočutja do sebe je prirojena – ni nekaj, kar bi morali ustvariti iz nič, temveč naravna sposobnost, ki jo lahko ponovno odkrijemo in okrepimo. S tem ne le ozdravimo odnos s samim seboj, temveč tudi okrepimo svojo sposobnost pristne povezanosti z drugimi.

Psihosomatika – kaj nam pove telo?

Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana,  online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare

Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana

Za podjetja:  Kreativni vodja