Disney – Zakaj otroci ne bi smeli gledati Disneyjevih stvaritev, 3. del
Disney, nekoč trdnjava družinske zabave in simbol čudeža otroštva, se nenehno sooča z izzivi. Njegova najnovejša produkcija, adaptacija Sneguljčice, je bila zaznamovana s polemikami – osredotočene ne le na ustvarjalne odločitve filma, temveč tudi na javno podobo glavnih igralcev.
Vloga javnih osebnosti: umik z angažiranostjo
Glavna igralka nove Disneyjeve Sneguljčice, Rachel Zegler, je pritegnila veliko pozornosti zaradi svojega odprtega političnega aktivizma. Medtem ko je svoboda govora temelj demokratične družbe, imajo javne osebnosti v zabavni industriji resničen vpliv, ki pogosto briše meje med umetnostjo in aktivizmom. Zeglerjeva politična stališča – vključno z njeno glasno podporo podpredsednici Kamali Harris in domnevno vnetljivimi izjavami po rezultatih volitev leta 2024 – so polarizirala javnost (komičarka je pozivala k agresiji in izrazila željo, da bi Trumpovim volivcem zagrenila življenje).
Zaupanje javnosti v zabavljače je pogosto odvisno od zaznanega ravnovesja moči; ko se zdi, da je to zaupanje porušeno, se to odraža na institucijah, ki jih predstavljajo. Za Disney, podjetje, ki je sinonim za zdravo preprodajo blagovnih znamk, je Zeglerjeva narcistična polarizirajoča prisotnost še dodatno poslabšala reakcijo. Njen jezik – ki ga nekateri razlagajo kot zagovarjanje nasilja – je razočaral dele javnosti, zlasti tiste, ki dajejo prednost tradicionalnim vrednotam ali se čutijo tarče njene retorike.
Disneyjev premik k “prebujenosti“
Disneyjevo sprejemanje progresivnih ideologij – pogosto imenovanih »prebujenost« – je postalo tarča kritik. Izraz sam se je razvil v opis prevelikega poudarka na socialni pravičnosti na račun univerzalne povezanosti. V Snjeguljici odločitev o ponovnem premisleku o ključnih elementih izvirne zgodbe, kot sta izključitev legendarnega patuljaka v korist »čarobnih zveri« in odmik od tradicionalnega pripovedovanja zgodb, odraža širši trend v Disneyjevih novejših produkcijah.
Ta sprememba je privedla do zaznave, da Disney daje prednost ideološkim sporočilom pred kakovostnim pripovedovanjem zgodb. Javnost je Disneyja že dolgo sprejela zaradi njegovih brezčasnih zgodb, bogatih čustev in kulturnega pomena. Ko jih nadomestijo odprti politični ali družbeni komentarji, se učinek neverice obrne. Gledalci se manj počutijo, kot da jih zabavajo, in bolj kot da jim nekdo pridiga – dinamika, ki vodi v zamero in odtujitev.
Psihološki vpliv polarizacije
Disneyjev trenutni trend poudarja psihološki vpliv kulturne polarizacije. Pripovedi so osnova človeške izkušnje; služijo kot ogledalo, ki odraža našo skupno človečnost. Ko so pripovedi uporabljene kot orožje za načrt uničenja, izgubijo svojo sposobnost enotnosti. Ta pojav ustvarja odpor: del javnosti je odvrnjen od dejstva, da tretje osebe uporabljajo ustvarjalce za promocijo svojih ideoloških stališč, kar gledalce dodatno depresira.
Polemika okoli Sneguljčice zasenči ta cikel. Ponovna zamisel o Sneguljčici kot neodvisni, feministični figuri, ki spominja na romantične želje, pomirja občinstvo, ki ceni preprostost in romantiko izvirne zgodbe. Ta ponovna zamisel ni sama po sebi problematična, vendar postane kontroverzna, ko jo razumemo kot zavračanje preteklih vrednot v korist sodobne ideologije.
Izolacija Disneyjeve zgodbe o prebujanju
Odziv na Disneyjevo »težavno« zgodbo lahko razumemo kot odziv na izgubo nevtralnosti v kulturnih institucijah. Zabava, zlasti za otroke, je bila skozi zgodovino zatočišče pred družbenimi nesoglasji. Z usklajevanjem svojih zgodb z ideologijami, ki spodbujajo nasilje, je Disney kršil neizrečen družbeni dogovor: obljubo, da bo zagotovil pobeg pred resničnostjo in veseljem.
Poleg tega odprtosti duha pogosto manjka niansa, zaradi česar se kompleksna družbena vprašanja reducirajo na binarne podobe dobrega in zla. To poenostavljanje ne vznemirja le konzervativne javnosti, temveč tudi razumne ljudi, ki si želijo uravnoteženega diskurza. Krepi stereotipe, poglablja družbene delitve in tvega, da bi Disneyjevo zapuščino sodili na podlagi zgovornega opažanja o nevarnostih dajanja prednosti ideologiji pred umetnostjo.
Disneyjev trenutni boj s Snjeguljico in njegova široko zastavljena ustvarjalna strategija razkrivata tveganja, če ideološka vnema zasenči pripovedovanje zgodb. Čeprav sta napredek in reprezentacija ključnega pomena, si morajo prizadevati za svet javnih pričakovanj in predanosti umetniški integriteti.
Odziv ni le političen; odraža dvojno krivdo za dokaze, ki združujejo, ne pa ločujejo. Če želi Disney ponovno zavzeti svoje mesto kot temelj kulture, mora ponovno odpreti univerzalno privlačnost, zaradi katere je postal znano ime. To vključuje ustvarjanje pripovedi, ki spoštuje tradicijo, hkrati pa samozavestno sprejema spremembe – zgodb, ki nas dvigujejo, navdihujejo in spominjajo na našo skupno človečnost. Šele takrat se lahko Disney izvleče iz sence svojih polemik in se ponovno uveljavi kot svetilnik veselja.
Drugi primeri Disneyjevega programa »Woke« in njihovi toksični vplivi
Disneyjevo sprejemanje kulture »prebuđenja« je sprožilo polemike glede Sneguljčice, glede na več nedavnih produkcij in korporativnih odločitev. Ta trend je privedel do široke razprave o uporabi zabave pri promociji socialnih programov in subjektivnem zadovoljstvu širše javnosti. V nadaljevanju preučujemo pomembne primere in zakaj se je to vedenje izkazalo za razdiralno in v nekaterih primerih strupeno za blagovno znamko Disney in javno dojemanje.
Študija primera 1: Mala morska deklica (2023)
Disneyjeva predelava Male morske deklice je sprožila precejšnjo polemiko glede odločitve o igralski zasedbi in spremembe izvirne zgodbe. Čeprav je bila odločitev, da se za vlogo Ariel izbere Halle Bailey, pohvaljena zaradi svoje vključujoče vsebine, je sprožila tudi negativne odzive, ki niso zlonamerno zakoreninjeni v rasizmu, temveč v dojemanju, da je Disney dal prednost raznolikosti pred kontinuiteto pripovedovanja zgodb ali umetniškimi vrednotami.
Razen izbire igralca so spremembe v temah filma – kot je Arielinina frustracija zaradi pomanjkanja romantičnega razmerja, ki se osredotoča na njeno jezikovno nepozornost – premaknile temeljno sporočilo pripovedi. Kritiki trdijo, da je ta pristop odtujil oboževalce izvirne zgodbe, ki je poudarjala teme ljubezni, žrtvovanja in samoodkrivanja.
Tovrstni »problematični« revizionizem pošilja polarizirajoče sporočilo: da so tradicionalne teme, tudi če so ljubljene, nekako zastarele ali manjvredne. Namesto da bi združevale občinstvo, ga takšne spremembe delijo, nekateri gledalci pa imajo občutek, da se njihove vrednote ali dragocene otroške izkušnje brišejo.
Študija primera 2: Svetlobno leto (2022)
Pixarjev film Svetlobno leto, odcepitev franšize Svet igrač, je bil deležen precejšnjega negativnega odziva zaradi vključitve gejevskega lika. Čeprav je medijski nadzor pomemben, je obravnava tega prizora postala osrednja točka razprave. Mnogi gledalci so menili, da je cenzura manj namenjena izboljšanju zgodbe in bolj podajanju politične izjave, še posebej, ker je Disney v istem obdobju javno nasprotoval floridskemu zakonu »Ne reci gej«.
Polemika je povzročila prepoved filma v več državah in izgubo prihodkov. Širša javnost, vključno z družinami, ki iščejo nevtralno zabavo, je prizor dojela kot ideološko indoktrinacijo in ne kot naravni del zgodbe.
S politiziranjem svoje zgodbe je Disney tvegal odtujitev svoje tradicionalne baze, hkrati pa ni zadovoljil progresivnih zagovornikov, ki so to potezo videli kot simbolično. Ta zamujena priložnost je povzročila izziv za reševanje družbenih vprašanj brez polarizacije javnosti.
Študija primera 3: Čudni svet (2022)
Disneyjev Čudni svet je z vključitvijo odkrito gejevskega mladega protagonista orje ledino, vendar je njegova izvedba razkrila kritične pomanjkljivosti. Film je bil v kinodvoranah slab, kar pripisujejo pomanjkanju trženja, občinstvo pa je menilo, da je bila vključitev spolnosti bolj performativna kot smiselna.
Kritiki trdijo, da je Disneyjeva osredotočenost na izpolnjevanje kvote raznolikosti šla na račun ustvarjanja verodostojnih, univerzalnih zgodb. To poudarja ponavljajočo se težavo v novejših Disneyjevih vsebinah: dajanje prednosti sporočilu pred kakovostjo pripovedovanja zgodb. Ko postane reprezentacija vsiljena in ne organska, tvega odtujitev občinstva, ki ga želi predstavljati, in širše gledalske javnosti.
Zakaj so ta vedenja strupena
Odsotnost širše javnosti
Zgodovinski uspeh Disneyja leži v njegovi sposobnosti ustvarjanja pripovedi, ki presega čas, kulturo in politiko. S promocijo ideoloških sporočil, ki v svojih filmih izzivajo družbo, podjetje tvega, da si odtuji široko in raznoliko občinstvo, zlasti družine, ki Disneyjeve videoposnetke vidijo kot varen in apolitičen prostor za svoje otroke.
Erozija umetniške integritete
Odlična zgodba se zanaša na avtentičnost in povezanost. Ko pripovedi postanejo nosilci načrta, pogosto izgubijo čustveno odmevnost in univerzalnost, zaradi katerih so privlačne. Ta premik spodkopava zaupanje v Disneyja kot pripovedovalca zgodb in opozarja na njegovo delo na bojišču kulturnih sporov.
Sum netrajnosti
Nedavne odločitve Disneyja se pogosto dojemajo kot netrajnostne z vidika tradicionalnih vrednot in javnosti. S predelavo priljubljenih zgodb, da bi se prilegale sodobni ideologiji, podjetje implicitno namiguje, da so prejšnje vrednote ali interpretacije zastarele ali manjvredne. To ustvarja zamero in občutek kulturne manjvrednosti.
Polarizacija in delitev
Namesto vključevanja je Disneyjev pristop v mnogih primerih zaostril družbene delitve. Negativno predstavitev je mogoče razumeti kot segregacijo, ne pa kot smiselno vključevanje, kar vodi do reakcije z vseh strani. Posledično Disney vse bolj postaja simbol polarizacije in ne enotnosti.
Gospodarske posledice
Odziv javnosti se je odražal v znatnih gospodarskih posledicah. Filmi, kot sta Light Year in Wonder World, so imeli slabše rezultate na blagajnah, medtem ko se je rast števila naročnikov na Disney+ upočasnila, kar je med vodstvom povzročilo zaskrbljenost glede dolgoročne vzdržnosti podjetja. Javnost se obrača na svoje oboževalce in sporoča svoje nezadovoljstvo z Disneyjevo usmeritvijo.
Potreba po ravnovesju
Disneyjev poudarek na reprezentaciji in vključenosti je pohvalen, vendar je bila njegova izvedba pogosto kontraproduktivna. Prava reprezentacija bi morala izboljšati pripoved, ne pa jo zakriti. Uspešna integracija različnih perspektiv zahteva vključenost, spoštovanje izvirnega gradiva in osredotočenost na univerzalne teme, ki odmevajo v vseh demografskih skupinah.
Toksičnost Disneyjeve »preizkušene« agende je v njeni nezmožnosti vzpostavitve tega ravnovesja. Namesto da bi občinstvo združil s skupnimi vrednotami in izkušnjami, pogosto daje prednost ideologiji pred umetnostjo. Če si želi Disney opomoči, se mora vrniti k svojim koreninam: ustvarjanju brezčasnih, čarobnih zgodb, ki dvigujejo in navdihujejo vse gledalce, ne glede na njihovo poreklo ali prepričanja.
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
