Tišina: Razumevanje moči ignoriranja v odnosih med odraslimi
Molk v sporih pogosto vodi v čudno vedenje, ki lahko oblikuje čustven značaj posameznika ali celo celih generacij. Kadar se nato poveže v vezi, partnerstvu ali braku, ena oseba potegne, ušuti in začne ignorirati drugo, nastane neugodna in napeta atmosfera. Običajno se tisti, ki se upušča v čin ignoriranja, pomeni kot pasivno-agresivan, pravzaprav kot agresor.
Dejanje ignoriranja nekoga v kontekstu obstoječih odnosov je nedvomno neprimerno in ga je mogoče enačiti z otročjim vedenjem. Vendar je pomembno vedeti, da si takšno vedenje ne zasluži, da bi ga uvrstili med agresivne ali nasilne. Pravzaprav obstaja oster kontrast s temi lastnostmi. Izraz »pasivna agresija« je skoval ameriški častnik, da bi opisal vojaka, ki nejevoljno uboga ukaze, jih izvaja polovičarsko in z vidnim odporom. Vendar pa oseba, ki ignorira, ni sama po sebi nasilna. V današnjem kontekstu, kjer je razlika med legitimno uporabo sile in neupravičenim nasiljem zamegljena in je definicija nasilja postala preširoka, posameznik, ki zaradi komunikacije postane vznemirjen in začne ignorirati druge, ne uporablja sile in ga ni treba označevati za nasilno osebo. Nasprotno, ljudje se nenehno učijo komunikacije in spreminjajo komunikacijo na način, ki bi jih naučil samokontrole in se izognil nasilju.
Po drugi strani pa lahko ignoriranje s strani partnerja povzroči globoke čustvene rane. Terapevti pogosto slišijo izjave, kot je: »Najhuje je, ko me ignorirajo. Raje bi bil fizično zlorabljen kot ignoriran.«
Da bi bolje razumeli, zakaj se odrasli zatekajo k ignoriranju drugih, se je treba vrniti v otroštvo, kjer se je ta mehanizem prvotno vzpostavil in poimenoval izbruhi jeze. Otroci uporabljajo to taktiko, ko mislijo, da se nekdo drug, pa naj bo to starš ali skrbnik, ki bi jih moral imeti rad ali biti njihov prijatelj, obnaša nepošteno. Ta subjektivna ocena otrok je pogosto napačna. Ko si otroci pogosteje nasprotujejo, kot se strinjajo o tem, kaj se jim zdi prav, se začnejo jeziti – izogibajo se očesnemu stiku, nočejo se pogovarjati ali gredo v svojo sobo, da bi se igrali sami. To je lahko subtilna situacija, v kateri si otrok nekaj želi, a mu je to onemogočeno. Ker majhni otroci ne ločijo med seboj in svojimi željami, zavrnitev svojih želja doživljajo kot zavrnitev sebe, pomanjkanje ljubezni. Njihov odnos postane: »Če me ne ljubiš, potem te tudi jaz ne ljubim.
Otrok, ki je jezen na starša, ostane odvisen od tega starša in ne more prekiniti odnosa. Otrok si želi, da se odnos obnovi, vendar spremembo starševskega vedenja, potem ko prepozna obseg otrokove zamere.
Vsak posameznik, ne glede na starost, nosi v sebi svojega notranjega otroka. Ta notranji otrok predstavlja skrb majhnega otroka – trpi in si želi zamenjati skrb drugega. Razlika med majhnim otrokom in odraslim je v tem, da so otroci odvisni od staršev ali skrbnikov, medtem ko odrasli niso, kar jim daje možnost, da zapustijo nezadovoljive odnose, partnerstva ali zakone. Vendar odhod ni njihov cilj. Tako kot majhni otroci želijo nadaljevati odnos, vendar pod svojimi pogoji.
Zato je ignoriranje partnerja v razmerju čustvena obremenitev. Oseba, ki se odloči za ignoriranje, želi, da se njen partner počuti enako kot ona in da premaga strah pred zapuščenostjo, krivdo, sram in motivacijo za spremembo vedenja, ki je privedlo do konflikta in posledične ignoracije.
Kadar starš ignorira otroka, to postane najteži obliko kazni za otroka. Taj čin djetetu poručuje, da so toliko vredna prijekora i brezvrijedna, da ne samo da ne zaslužujejo roditeljsku ljubav, već niti ne zaslužujejo priznanje svojega obstoja. Zato je ignoriranje otroka ena najhujših oblik okrutnosti.
Čustveno zreli odrasli se namesto ignoriranja udeležujejo razprav. Če eden začne ignorirati, bi se moral drugi vzdržati običajnega vedenja in mu pustiti, da se »ohladi«. Najslabši možni scenarij je, ko se otrok v njem začne jeziti in se otrok v ignorirani osebi počuti zavrnjenega.
Razotkrivajoč zapletenost ljudskih odnosov, razumevanje psihologije, ki stoji iza čina ignoriranja, zagotavlja uvid v zamršeni ples moči, ranljivosti in čustvene dinamike, ki oblikujejo naše povezave z drugimi.
Ključne besede: psihoterapija, psihoterapija ljubljana, gestalt psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, terapevt ljubljana, gestalt terapija ljubljana, somatska terapija, narm terapija, terapija travme, terapija za anksioznost ljubljana, terapija depresije ljubljana, psihoterapevt za anksioznost, terapeut za depresijo, cenovno dostopna psihoterapija, psihoterapevt ljubljana, online psihoterapija, english speaking therapist ljubljana, online therapy slovenia, kje najdem psihoterapevta ljubljana, koliko stane psihoterapija, somatic experiencing ljubljana, somatic experiencing terapevt, SE terapija slovenia, terapevt za somatic experiencing, somatic experiencing praksa, telesno-usmerjena terapija ljubljana, somatic experiencing svetovanje, SE terapeut ljubljana, somatic experiencing za pare
Kontaktirajte nas: Online terapija Ljubljana
Za podjetja: Kreativni vodja
